Dreux - Wikipedija, prosta enciklopedija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dreux | |
|---|---|
 | |
Lega
| |
| |
| 48°44′11″N 1°21′56″E / 48.73639°N 1.36556°E | |
| Država | Francija |
| Regija | Center-Val de Loire |
| Departma | Eure-et-Loir |
| Okrožje | Dreux |
| Kanton | Dreux-Jug Dreux-Vzhod Dreux-Zahod |
| Interkomunaliteta | Aglomeracijska skupnost Drouais |
| Upravljanje | |
| • Župan (2001-2014) | Gérard Hamel |
| Površina 1 | 24,27 km2 |
| Prebivalstvo (1 januar 2022)[1] | 31.205 |
| • Gostota | 1.300 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
| • Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
| INSEE/Poštna številka | 28134 /28100 |
| Nadmorska višina | 75–139 m m) |
| 1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Dreux, antični Durocassium, je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, podprefektura departmaja Eure-et-Loir. Leta 2008 je mesto imelo 31.212 prebivalcev.
Mesto leži v pokrajini Île-de-France ob reki Blaise, malo pred njenim izlivom v Eure, 34 km severno od Chartresa.
Dreux je sedež treh kantonov:
- Kanton Dreux-Jug (del občine Dreux, občine Aunay-sous-Crécy, Garnay, Marville-Moutiers-Brûlé, Tréon, Vernouillet: 21.109 prebivalcev),
- Kanton Dreux-Vzhod (del občine Dreux, občine La Chapelle-Forainvilliers, Charpont, Chérisy, Écluzelles, Germainville, Luray, Mézières-en-Drouais, Ouerre, Sainte-Gemme-Moronval),
- Kanton Dreux-Zahod (del občine Dreux, občine Allainville, Boissy-en-Drouais, Crécy-Couvé, Garancières-en-Drouais, Louvilliers-en-Drouais, Montreuil, Saulnières, Vert-en-Drouais).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Anet, Brezolles, Châteauneuf-en-Thymerais, La Ferté-Vidame, Nogent-le-Roi in Senonches s 120.298 prebivalci.
Dreux je bil glavno mesto galskega plemena Durocasses. V njegovi bližini je bila postavljena rimska utrdba Castrum Drocas, naslednica galskega oppiduma.
V srednjem veku je bil kraj sedež istoimenske grofije na ozemlju med kraljevim posestvom in Normandijo. V njem se je 19. decembra 1562 odvijal prvi večji spopad v času verskih vojn, v katerem so katoliške sile porazile protestante.
- cerkev sv. Petra iz 13. stoletja,
- kapela Ludvika svetega iz 19. stoletja,
- ostanki nekdanjega srednjeveškega gradu - utrdbe iz 12. stoletja.
- Bautzen/Budyšin (Saška, Nemčija),
- Evesham (Anglija, Združeno kraljestvo),
- Khemisset (Maroko),
- Koudougou (Burkina Faso),
- Melsungen (Hessen, Nemčija),
- Mohammedia (Maroko),
- Todi (Umbrija, Italija).
- Uradna stran (francosko)
- turizem
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.