Kortizol - Wikipedija, prosta enciklopedija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 | |
 | |
| Klinični podatki | |
|---|---|
| Nosečnostna kategorija |
|
| Način uporabe | Peroralne tablete, intravenozno, topično |
| Oznaka ATC | |
| Identifikatorji | |
| |
| Številka CAS | |
| PubChem CID | |
| CompTox Dashboard (EPA) | |
| ECHA InfoCard | 100.000.019  |
| Kemični in fizikalni podatki | |
| Formula | C21H30O5 |
| Mol. masa | 362.465 |
Kortizól (tudi hídrokortizón ali kortizolón) je kortikosteroidni hormon, ki se sintetizira v skorji nadledvične žleze. Spada med tako imenovane stresne hormone, saj se v telesu izloča ob stresnih situacijah. Njegova funkcija je povišanje krvnega tlaka in krvnega sladkorja ter imunosupresija - utišanje imunskega odziva na vnetje. Kortizol pripravi telo na akcijo, da se lahko odziva stresni situaciji primerno. Klinično se uporablja pri preobčutljivostnih reakcijah in vnetjih.
Izločanje kortizola sproži kortikoliberin, ki ga v stresnih situacijah sprošča hipotalamus. Kortikoliberin prispe v adenohipofizo, kjer povzroči izgradnjo in izločanje ACTH - adrenokortikotropnega hormona. ACTH poveča izločanje kortizola v skorji nadledvičnice. Hipotalamus, hipofiza in nadledvična žleza so deli t. i. stresne osi, ki se aktivira ob stresnih situacijah.
Nadledvičnica se lahko aktivira za sproščanje kortizola na več načinov:
- Po nevrogeni poti: Dražljaji iz okolice ali znotraj organizma, ki so posledica stresnih razmer, spodbudijo hipotalamus k izločanju kortikoliberina.
- Preko adrenalina: Adrenalin je stresni hormon, ki se prvi začne pospešeno izločati v stresnih razmerah in med drugim poveča nastajanje ACTH v hipofizi.
- Preko citokinov: Citokini nastajajo kot odgovor na vnetne dražljaje, tumorje ... Spodbudijo nastajanje kortikoliberina v hipofizi.
Kortizol izkazuje številne učinke na organizem; vsi pomagajo k ponovni vzpostavitvi homeostaze, ki ga je ogrozil neki stresni dejavnik (na primer okužba, poškodba ...):
- deluje kot insulinski antagonist, saj povzroča glikogenolizo, lipolizo in proteinolizo - s tem nastajajo proste molekule (glukoza iz glikogena, maščobne kisline iz lipidov, aminokisline iz beljakovin), ki so na voljo organizmu za izrabljanje energije.
- zavira imunski odziv, saj zavira učinke citokinov, zavira pa tudi proliferacijo in aktivacijo nekaterih imunskih celic.
- zavira nastajanje nove kostnine, zato spodbuja osteoporozo.
- zvišuje krvni tlak; poveča občutljivost žilnih sten na učinke adrenalina in noradrenalina, ki povzročata vazokonstrikcijo.
- zavira izločanje kortikoliberina iz hipotalamusa in torej zavira tudi sintezo samega sebe - gre za negativno povratno zvezo.
- zvišuje učinkovitost kateholaminov.
- v ledvicah povzroča nastajanje hipotoničnega seča.