sl.wikipedia.org

Krajinski park Sečoveljske soline - Wikipedija, prosta enciklopedija

  • ️Wed Oct 04 2023

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Krajinski park Sečoveljske soline

Solinarski voziček v aktivnem delu Sečoveljskih solin

Zemljevid prikazuje lokacijo Krajinski park Sečoveljske soline

Zemljevid prikazuje lokacijo Krajinski park Sečoveljske soline

Geografski položaj v Sloveniji

LokacijaSlovenija
Bližnje mestoSečovlje
Koordinati45°28′35.94″N 13°35′57.07″E / 45.4766500°N 13.5991861°E
Površina6,5 km²
Ustanovitev1991 (na državni ravni 2001)[1]
UpravaSOLINE Proizvodnja soli d.o.o.

Krajinski park Sečoveljske soline

LegaObčina Piran
RKD št. 7869 (opis enote)[2]
Razglasitev3. februar 1993 [3]

Krajinski park Sečoveljske soline je zavarovano območje v Slovenski Istri, ki večinoma obsega Sečoveljske soline.

Zavarovano območje krajinskega parka je na severu omejeno s strugo kanala Svetega Jerneja, pod polotokom Seča, na vzhodu v večjem delu z nasipom nekdanje ozkotirne železnice, na jugu z umetno strugo reke Dragonje, na zahodu pa ga varujejo morski nasipi v Piranskem zalivu.[4]

Krajinski park se deli na severni in južni del, ki ju med seboj ločuje urejena struga reke Drnice (»kanal Grande«). Na severnem delu, imenovanem »Lera«, v večji meri še vedno poteka pridelava soli, po posodobljenih postopkih. Južni del parka, imenovan »Fontanigge«, kjer so solna polja že dolgo opuščena, od leta 1954 meji na Hrvaško. Dostop do tega dela parka je po cesti, ki se od glavne ceste G2-111 (Izola-Sečovlje) proti zahodu odcepi na 1. januarja 2023 zaradi Schengenskega sporazuma ukinjenem mejnem prehodu[5] in vodi po desnem bregu struge reke Dragonje do Muzeja solinarstva (ta je dislocirana enota Pomorskega muzeja Piran) ter do rečnega ustja. Območje slanišč obsega površino 16,1 hektarja, medtem ko območje pridelave soli leži na površini približno 593 hektarjih.

Opuščena solna polja in solinarske hiše v Fontaniggiah

To je območje habitatov redkih, ogroženih in značilnih rastlinskih in živalskih vrst, kjer je zaradi dolgotrajnega delovanja človeka nastal tipičen solinski ekosistem in je redek primer antropogenega mokrišča pri nas in v svetu. Ohranjajo se solinarske navade, celotno območje solin pa daje zavetje številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Območje krajinskega parka je razglašeno za območje Nature 2000, kot registrirana kulturna dediščina in na mednarodni ravni kot ramsarsko mokrišče.

Danes Sečoveljske soline nimajo večje gospodarske vloge - njihov osnovni namen je naravovarstveni, etnološki, kulturni in turistični. Obiskovalci zagotavljajo pomemben vir dohodka parka. Zaradi svojih posebnih geografskih omejitev in drugih dejavnikov vodiči sečoveljskega krajinskega parka upajo, da bodo v uporabo kmalu dana električna vozila za boljši prevoz po krajinskem parku.[6]

  • Med redkejše gnezdilce po številu parov štejemo tudi rumenonogega galeba (Larus michahellis)

    Med redkejše gnezdilce po številu parov štejemo tudi rumenonogega galeba (Larus michahellis)

  • Od čapelj najpogosteje opazimo malo belo čapljo (Egretta garzetta), ki je tudi simbol Krajinskega parka

    Od čapelj najpogosteje opazimo malo belo čapljo (Egretta garzetta), ki je tudi simbol Krajinskega parka

  • Solinarski bazeni so življenjski prostor številnim vodnim živalim, med njimi solinskemu rakcu (Artemia salina)

    Solinarski bazeni so življenjski prostor številnim vodnim živalim, med njimi solinskemu rakcu (Artemia salina)

Krajinski park Sečoveljske soline je prvo zavarovano območje na državni ravni v Sloveniji, ki ga s koncesijo upravlja zasebno podjetje. To je podjetje Soline Proizvodnja soli d.o.o., v lasti nacionalnega telekomunikacijskega operaterja Telekom Slovenije.[7]

  1. ↑ »Krajinski park Sečoveljske soline«. Zavod RS za varstvo narave. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2015. Pridobljeno 2. junija 2014.
  2. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7869«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. ↑ The List of Wetlands of International Importance. Ramsarska konvencija. 11.9.2014. http://www.ramsar.org/sites/default/files/documents/library/sitelist.pdf. Pridobljeno 25.3.2015.
  4. ↑ »Dragonja | Krajinski park Sečoveljske soline«.
  5. ↑ Policija [1] Arhivirano 2023-10-04 na Wayback Machine.
  6. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. marca 2012. Pridobljeno 24. junija 2022.
  7. ↑ Sovinc, Andrej; Lužnik, Martina (2007). »Sečovlje Salina Nature Park: Business company supports protection of Natura 2000 site in Slovenia« (PDF). Linee guida e casi di studio per la gestione dei siti della rete Natura 2000 in ambiente di transizione: atti del workshop tenutosi a Grado. Trst: EUT Edizioni Università di Trieste. str. 272–276.