Materino mleko - Wikipedija, prosta enciklopedija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Máterino mléko je izloček človeških mlečnih žlez v dojkah za hrano dojenčka. Pospešeno nastajanje mleka v mlečnih žlezah porodnice se začne okoli 24 do 48 ur po porodu.
V primerjavi s kravjim mlekom vsebuje materino mleko:
- manj beljakovin (prevelika količina beljakovin v prehrani dojenčka lahko poškoduje njegove ledvice),
- več ogljikovih hidratov,
- imunoglobuline A (ti so skupaj z imunoglobulini G, ki jih je dojenček prejel že preko posteljice kot plod, bistveni za njegovo odpornost),
- encime, ki krepijo odpornost (lizocimi),
- makrofage,
- lipaze, ki dojenčku pomagajo pri prebavljanju maščob,
- več železa, bakra in manj fosfata,
- manj vitamina K.
Ob koncu nosečnosti in prve dni po porodu vsebuje materino mleko številna protitelesa. To materino mleko imenujemo mlezivo (kolostrum).
| Sestavine | Materino mleko | Kravje mleko | Ovčje mleko | Kozje mleko | Konjsko mleko |
|---|---|---|---|---|---|
| Voda | 87,2 % | 87,5 % | 82,7 % | 86,6 % | 90,1 % |
| Ogljikovi hidrati | 7,0 % | 4,8 % | 6,3 % | 3,9 % | 5,9 % |
| Maščobe | 4,0 % | 3,5 - 4,0 % | 5,3 % | 3,7 % | 1,5 % |
| Beljakovine | 1,5 % | 3,5 % | 4,6 % | 4,2 % | 2,1 % |
| Elementi v sledovih | 0,3 % | 0,7 % | 0,9 % | 0,8 % | 0,4 % |
| kcal/100 ml | 70 | 64 - 68 | 86 | 65 | 43 |
| kJ/100 ml | 294 | 268 - 285 | 361 | 273 | 180 |
Nastajanje mleka v mlečnih žlezah (laktacija) se uravnava z dražljaji, ki jih telo dobiva z draženjem bradavic med dojenjem.