Jezikovna svetovalnica | ISJFR ZRC SAZU

Božjast je, kot veste, sinonim za epilepsijo. Se pa meni, kot bolniku z epilepsijo, zdi izraz božjast nekoliko zastarel in s slabšalnim prizvokom. To je zgolj moje osebno mnenje, kar še seveda ne odloča o samem statusu besede. V SSKJ-ju ni nobene opombe, kot da bi bil ta izraz zastarel ali slabšalen, medtem ko izraz epilepsija ima opombo za medicinski izraz. Torej sklepam, da je izraz božjast še vedno bolj v rabi kot epilepsija? Že sam izraz božjast pove, da so imeli v preteklosti bogovi prste vmes, ampak danes je vsem jasno, da temu ni tako. Zato se mi zdi ta izraz bolj zastarele narave.

Kaj vi menite?

Odgovor:

Z razvojem družbe se spreminja tudi jezik. Če se je nekoč vse, kar je odstopalo od povprečja, poimenovalo neposredno, neprizanesljivo, tudi v skladu s stereotipnimi prepričanji in predsodki, ki so izvirali tudi iz najbolj opazne zunanje lastnosti posameznika, je sodobna jezikovna praksa – vsaj v javnih besedilih – naklonjena bolj evfemičnemu izražanju. To izražanje sledi želji, da bi se poimenovani ali poimenovana predmetnost, s katero posredno nagovarjamo tudi posameznike, ne čutili prizadete ali zapostavljene.
Kar nekaj izrazov in opisov smo že spremenili, npr. zavodu za gluhe danes ne rečemo več gluhonemnica, domu ostarelih ali onemoglih tudi ne hiralnica. Nekateri bi želeli, da se preimenuje tudi izraz invalid in celotna pripadajoča besedna družina – o tem v odgovoru Terminološke svetovalnice.

Posodobljena izdaja SSKJ (iz leta 2014) tako prinaša korenite spremembe, ki jih dobro ponazarja izraz defektologija.:

SSKJ (1970)
defektologíja -e ž (ȋ) veda o vzgoji in izobraževanju defektnih ljudi: študirati defektologijo; strokovnjak za defektologijo

SSKJ2 (2014)
defektologíja -e ž (ȋ) 
veda o vzgoji in izobraževanju ljudi s posebnimi potrebami: študirati defektologijo; strokovnjak za defektologijo

Še več tovrstnih sprememb pa bo mogoče najti v tretji izdaji SSKJ, tj. eSSKJ, na portalu Fran.

Toliko o načelih.
Pri boleznih opažamo, da iz rabe izginjajo t. i. ljudska poimenovanja, nastala navadno z opisom vidnih simptomov in posledic (telesne spremembe): bolezen povečane ščitnice so imenovali golšavost, epilepsija pa je bila imenovana padavica ali božjast (zaradi izgube ravnotežja in prepričanja o nadnaravnem razlogu za napad), diabetes kot motnjo presnavljanja ogljikovih hidratov se je poimenovalo cukrovka, kožne posledice alergije so bile poimenovane koprivnica, možganska kap pa je dobila ime mrtvoud. Še bolj kot poimenovanja bolezni so neprizanesljivi izrazi za bolnike, ki jih je ena od bolezni prizadela: golšavec ali golšar, božjastnik ali božjastnež, cukrovec, mrtvoudnik ..., zato ni nenavadno, da jih v sodobni nevtralni rabi oz. v knjižnem jeziku ni mogoče zaslediti.

Za božjast se je danes v rabi razširil izraz epilepsija, ki je znan iz strokovnega medicinskega jezika (proces prehoda iz stroke v splošni jezik se imenuje determinologizacija). Izraz božjast odsvetujejo v Medicinskem terminološkem slovarju (Termania, 2012–2019):

božjást -i ž → epilepsija

Tudi v drugi izdaji SSKJ (2014) je opozorjeno na rabo v strokovnih besedilih (oznaka med.), res pa je, da v tej izdaji SSKJ beseda ni označena kot starinska ali manj primerna.

SSKJ (1970)
božjást -i ž (ȃ) živčna bolezen s krči in nezavestjo: imeti božjast; napad božjasti / božjast ga lomi, meče, vije; božjast ga je vrgla imel je napad božjasti

SSKJ2 (2014)
božjást -i ž (ȃ) živčna bolezen s krči in nezavestjo, med. epilepsija: imeti božjast; napad božjasti / božjast ga lomi, meče, vije; božjast ga je vrgla imel je napad božjasti

Ne le raba izraza, tudi razlaga »živčna bolezen s krči in nezavestjo« je zastarela. Kot je razvidno iz Medicinskega slovarja, gre za nevrološko motnjo, ki je lahko posledica različnih bolezni.
V pravopisnem slovarju (SP 2001) se se tujki želijo izogniti ter usmerjajo k vsebinsko manj ustrezni, a »domači«:

SP 2001
epilepsíja -e ž, pojm. (ȋ) božjast

Stanje v slovarjih torej ni povsem usklajeno. Kot je razvidno iz povedanega, je proces preimenovanja naporen, še zlasti, če zanj ni ozkih jezikovnih, tj. slovnično ali pomensko utemeljenih razlogov.
Sodobna leksikografija se trudi upoštevati načela jezikovne strpnosti in slediti priporočilom stroke. Tako se tudi izraz božjast umika strokovno ustreznemu in bolj razširjenemu epilepsija, kar je razvidno iz pogostnosti rabe v najnovejšem besedilnem korpusu Gigafida 2.0: božjast (239) – epilepsija (2950). Táko stanje naj bi odsevali tudi sodobni slovarji.

Helena Dobrovoljc (januar 2020)

---

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}