Velikije Luki – Vikipedii
Lidnanznam
|
Flag
|
| Valdkund | Venäma |
| Eläjiden lugu (2023) | 85,989 ristitud |
| Pind | 60,08 km² |
| |
| Pämez' | Nikolai Kozlovskii (2012—) |
| Telefonkod | +7−81 153-xx-xxx |
| Avtokod | 60 |
| Aigvö | UTC+3 (MSK+0) |
.jpg)
Velikije Luki (ven.: Вели́кие Лу́ки, «Sured Lukad») om Venäman lidn da lidnümbrik Pskovan agjan suvipäivnouzmas. Se om agjan kahtenz' surtte lidn, om Velikije Lukin rajonan administrativižeks keskuseks, ei mülü rajonha.
Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan Uz'lidnan aigkirjas Lukad Lovatil-nimenke (ven.: Луки на Ловати) vl 1166 kuti pagižmižiden sija Kijevan ruhtinasen i Uz'lidnan bajarišton keskes. Vl 1198 mainitase lidnaks (Kremlikš), se oli puine i paloi äi kerdad. 12.-15. voz'sadal ambujad taugaspäi taughuiba 56 toras Uden Lidnan poles Litvanman anastajid vaste. Vspäi 1406 se om tetab nügüdläiženke nimenke.
Kivine lidnuz om saudud Petran I käskön mödhe vozil 1704−1708, sen jändused oma kaičenus. 18. voz'sadal trakt läbiti lidnad Vaugedvenämaspäi Piterihe. Velikije Luki saiba oficiališt makundan lidnan statusad vl 1777. Vl 1901 saudihe «Moskv — Rig»-raudted i Velikije Luki-raudtestancijad. Vozil 1944−1957 lidn oli Velikije Lukin agjan administrativižeks keskuseks, nügüd' sen palad oma Pskovan i Tverin agjoiš.
Velikije Luki šingotase mašinansauvomižel (libutimed, mechozmašinad, mašiništ kivivoin transportiruindan täht), elektrotehnižel sarakol (kaks' kabel'tegint, reostatad, akkumulätorad, tegimištoline porcellan), torguindmašiništon tegimel, omblendan koumel edheotandal, sömtegimištol (leibproduktoiden, maid-, kala- i lihakombinatad), kombisötken tegimel, mugažo vagonoiden kohenduzdepo radab.
Lidn sijadase Lovat'-jogen muugotil randoil (Il'mjärven bassein). Kaik 26 ližajoged lanktas sihe lidnan territorijal. Lidnan keskuzpala seižub 100 m ü.m.t. korktusel.
Matkad Pskovhasai om 210 km lodeheze orhal vai 260 km avtotedme. Lähembaine lidn om Novosokol'niki 20 km päivlaskmha orhal vai 33 km avtotedme, järed lidn — Vitebsk 167 km suvhe avtotedme. Matkad Vaugedvenäman röunhasai om 80 kilometrad suvipäivlaskmha.
Velikije Luki oma lidnümbrikon üks'jäižeks eländpunktaks. Se jagase nelläks territorialižeks lidnanlaptaks: Pohjoine, Suvine, Keskuzrajon i Jogentagaine rajon. Mugažo kaks'toštkümne enččen žilon tarhad mülüdas lidnümbrikho.
Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 98 778 ristitud, agjan ristitišton seičemendez, vn 2021 — 86 711 ristitud. Kaik 92 757 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 117 tuhad eläjid vozil 1991 i 1997−1999.
Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2010): venälaižed — 95,7 %, ukrainalaižed — 0,8 %, vaugedvenälaižed — 0,7 %, toižed rahvahad — 1,5 %, rahvahuden ozutandata — 1,3 %.
Ortodoksižen hristanuskondan kahesa pühäpertid[1] oma kaičenus i saudud lidnas: Pühän Voznesenjan kafedraline päjumalanpert' (1768), koume jumalanpertid i nell' časounäd.
Lapsiden opendusen aluzkundad oma läz 20 päivkodid, üks'toštkümne keskškolad (nomer 1..3, 5..7, 9, 12, 13, 16, 17), gimnazii S.V. Kovalevskajan nimed, licei nomer 10 i 11, pedagogine licei (ende škol nomer 4), inženeriž-ekonomine licei, kadetškol (ende škol nomer 8), openduzkeskuz vanhembiden klassoiden täht, lapsiden sädamižen pert' A. Matrosovan nimed, lapsiden (norišton) tehnižen sädamižen keskuz, kaks' muzikškolad, čomamahtoine škol, čomamahtoiden škol, koume sportškolad. Professionaližen opendusen aluzkundad oma nell' kolledžad (politehnine, mehaniž-tehnologine, sauvondan, medicinine), kaks' tehnikumad (raudtetransportan, mecižandusen), Velikije Lukin valdkundaline maižanduzakademii, Velikije Lukin valdkundaline fizkul'turan akademii, Pskovan valdkundaližen universitetan filial, Piterin valdkundaližen ühtenzoituzteiden universitetan filial.
-
Lidnan administracijan sauvuz vl 2011 (administracii radab siš vspäi 2012)
-
Pühän Voznesenjan kafedraline päjumalanpert', vn 2012 nägu
-
Velikije Lukin maižanduzakademijan uz' openduzkorpus (2009)
-
Dramteatr (2009)
-
Velikije Luki-päraudtestancii vl 2012
.jpg)