Steletova nagrada za življenjsko delo Nataši Štupar Šumi

Nataša Štupar Šumi je, kot piše v utemeljitvi nagrade, s svojim strokovnim delovanjem ob trajnem spoštovanju visokih etičnih načel prispevala nezamenljiv in trajen delež v celostnem ohranjanju naše kulturne dediščine. Priznanja za pomemben prispevek pri ohranjanju in obnovi nepremične kulturne dediščine v letu 2011 prejmejo Alenka Horvat, Maruša Zorec in Smiljan Simerl.
Utemeljitev varstva arhitekturne dediščine
Štupar Šumijeva je leta 1954 diplomirala iz arhitekture pri prof. Jožetu Plečniku in se leta 1960 zaposlila na tedanjem Zavodu za varstvo spomenikov Ljudske Republike Slovenije. S svojim delom je celostno utemeljila varstvo arhitekturne dediščine in uveljavila vlogo arhitekta-konservatorja v varstveni dejavnosti na Slovenskem. Nagrajenka sodi v prvo povojno generacijo konservatorjev. Med pomembnejšimi spomeniki, ki jih je reševala kot organizatorka in vodja obnovitvenih posegov ali kot konservatorka-arhitektka in projektantka, so Žička kartuzija, grad Jama z okoliškimi stavbami v Predjami, grad Sevnica, dvorec Betnava pri Mariboru, antična naselbina Neviodunum pri Krškem, prezbiterij minoritske cerkve na Ptuju in Stari grad Celje.
Vrhunec njenega konservatorskega dela pa predstavljajo obnovitveni posegi na spomenikih, ki so bili poškodovani med drugo svetovno vojno in po njej - na gradu Rihemberk, gradu in hišah v Štanjelu ter dvorcu Vogrsko. Ustvarila je tudi obsežno zbirko dokumentarnega gradiva o stavbni dediščini v zahodni Sloveniji.
Revitalizacija graščine v Oplotnici
Konservatorska svetovalka Alenka Horvat priznanje prejme za vodenje celovite prenove graščine v Oplotnici, ki je, kot piše v utemeljitvi, vzor za obravnavo primerljivih spomenikov v širšem prostoru države. Horvatova, zaposlena na mariborski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS (ZVKDS), se je prenovi oplotniške graščine posvečala od leta 2009. Graščina je izpričana v arhivskih virih že v 11. stoletju, njena kapela pa je v strokovni literaturi uvrščena med najpomembnejše spomenike zgodnjebaročnega štukaterstva na Slovenskem. Zgledno izvedena revitalizacija spomenika je bila uspešna zaradi vzorčnega, potrpežljivega in argumentiranega sodelovanja odgovorne konservatorke z investitorjem in številnimi strokovnjaki.
Sodobno nadaljevanje historične substance
Arhitektka Maruša Zorec priznanje prejme za uspešno reševanje občutljivega arhitekturnega ravnovesja med historično vrednostjo objektov in novimi prostorskimi ter oblikovnimi posegi, ob zglednem sodelovanju z varstveno stroko, piše v utemeljitvi. Arhitektko odlikujejo izjemna likovna in inženirska kultura, znanje ter občutljivost za vrednote arhitekturne dediščine vseh obdobij. Ob spoštljivosti do celovitosti historične substance in obstoječe identitete prostora umešča vanj nove posege, ki pomenijo sodobno in prepričljivo nadaljevanje najboljše tradicije slovenske arhitekture.
Dokumentiranje kulturnih spomenikov
Višji konservatorski tehnik Smiljan Simerl prejme priznanje za posebne zasluge na področju poenotenja meril in standardov ter vzorčnega dokumentiranja kulturnih spomenikov. Simerl, prej zaposlen na mariborski območni enoti ZVKDS, je od leta 2005 samostojni podjetnik biroja 360 - arhitekturni posnetki. Njegovo pretanjeno in izkušeno branje objekta se odraža v podrobno izdelanem arhitekturnem posnetku, ki zajema ključne podatke za projektiranje in prenovo. Posebnost njegovih posnetkov, doslej jih je izdelal že več kot 250, pa predstavlja ustvarjalni pristop z osebno noto pri oblikovanju računalniškega izrisa.

Nagrado in priznanja bodo dobitnikom izročili na slovesnosti v Narodni galeriji. Pred tem so v Spomeniškovarstvenem centru odprli razstavo o letošnjih nagrajencih.